I did it

vir: http://moshebi.deviantart.com/art/Friendship-24654422
Končno sem mu povedala. Končno sem odvrgla breme, ki me je težilo že nekje od aprila naprej. Zjutraj sva bila na dooooolgi kavi, ki je bila kot ponavadi fantastična, kot ponavadi me je pustil čakati (zaradi kopiranja zapiskov za faks!) in končno sem zmogla dovolj poguma, da sem mu zaupala, da se že od aprila videvam z njegovim dobrim prijateljem, da sem nora nanj in da me je bilo blazno strah mu to povedati, glede na prejšnje dogajanje. Reakcija je bila čudovita in ko zdaj dobro pomislim, povsem pričakovana … Dolg objem in iskreno veselje. Ne vem česa me je bilo sploh strah. Da bo jezen, ker sem se zapletla z njegovim kolegom, čeprav sva bila takrat “v igri” midva? Da bo jezen, ker sva mu to prikrivala več kot pol leta? Ne vem … verjetno spet eden tistih odvečnih in nepotrebnih strahov. Odreagiral je tako kot zna – z nagajivim nasmeškom, iskricami v očeh in pridigo, kaj vse me še čaka, ker pravi, da ga še vedno pozna bolje kot jaz. :)
Kot tipična moška čveka (v bistvu to niti ni tako tipično, ampak ok :)) je hotel vedeti vse … kdaj, kako, kje … in seveda takoj zavrtel telefon. Samo smejalo se mi je. Od olajšanja, sreče in zavedanja, da ga nisem izgubila. Ker mi pomeni res ogromno. Z njim se lahko pogovorim o vsem. Tiho me bo poslušal in mi na koncu povedal svoje mnenje, ki je sicer v večini primerov nasprotno mojemu, ampak ok … verjetno ga imam prav zaradi tega tako rada. :) Z njim se lahko pogovarjam o stvareh, ki jih na “babji kavi” niti omenim ne. Lahko se pogovarjava o nogometu (in pod to ne spadajo frizure in ritke! ;), lahko se pogovarjava o njegovem ukvarjanju s košarko, o starših, sestri in mulcih, s katerimi se ukvarja cele dneve. Lahko se pogovarjava tudi o modi in ostalih ženskih stvareh – in ni metro! :) Že večkrat sem mu omenila, da je bil v prejšnjem življenju zagotovo ženska. :) On je taka univerzalna oseba. Po eni strani tipično moško neprilagodljiv in šovinističen, po drugi strani pa ga lahko obračaš kakor želiš. Načeloma direkten, pa vendar diplomatski. V nekem drugem obdobju, v nekem drugem življenju, mogoče tudi na drugem planetu, bi preostanek življenja definitivno želela preživeti ob njem. In zadoščal bi mi samo on. Nihče več. In takih oseb, ob katerih bi si želela preživeti preostanek življenja je hudičevo malo. Ne vem če se zaveda, kakšna sreča in čast sta ga doleteli. :P
In ko sva obdelala moje ljubezensko življenje, družinske zadeve in vse kar spada zraven, sva se posvetila njegovemu. :) Dečko je zaljubljen! Dečko razmišlja, da bi se naslednje leto preselil na svoje! Dečko mi išče (tudi on) osebnega zdravnika na Gorenjskem in seveda poskuša podtakniti svojo sestro. :) Na triurni kavi mi je odprl oči glede mnogih stvari … predvsem pa sem spoznala, kako močno sem ga pogrešala in se tega nisem niti zavedala. Najin odnos ne deluje na principu vsakodnevnih telefonskih klicev, sporočil in preživljenju skupnega prostega časa. Dovolj nama je, da se slišiva mogoče tudi enkrat na mesec, da se vidiva enkrat na dva meseca in takrat obdelava vse stvari od A do Ž. Materiala za pogovor ne zmanjka nikoli. Ne pri meni, še manj pa pri njemu. In to se mi zdi blazno hecno. Ne vidiva se tudi pol leta, pa je na kavi vseeno vse “ok”. Občutek, kot da sva govorila in se videla pred eno uro, ne pa da je minilo vsaj pol leta od prejšnjega pogovora in srečanja. Nobene zadrege, nobene nesproščenosti, samo neverjetna energija, ki povzroča, da čas leti in leti, da se kava ohladi preden mi jo sploh uspe sladkati in da ugasnem telefon, ker v tistem trenutku ni nihče pomembnejši od naju.
Hm, mogoče bom pa še začela verjeti, da prijateljstvo med moškim in žensko obstaja. Res tisto iskreno prijateljstvo, globje kot katero koli čustvo. Čeprav … tudi midva sva že dala skozi najine iskrice, kemijo in zadeve, ki so dišale po ljubezni. Tako da bom verjetno ostala pri teoriji, da med moškim in žensko ni mogoče ohraniti samo prijateljskega odnosa. :)
Ima pač srečo, da je njegovo mesto med osebami, ki jih bom imela veeeedno nenormalno rada, rezervirano za vse večne čase … pa čeprav se bova videla enkrat na pol leta ali pa še to ne. :)

Obstaja! Prijateljstvo! :)
I agree! Sam iskrice so po moje na začetku čist neki normalnega, sploh če te oseba spolno privlači … In tudi če so, si po tem še vedno lahko dober prjatu ;)