I wish I had a clone …or two

Želim si, da bi imela klon. Enega, dva, tri, štiri … Eden bi spal, drug bi jedel, tretji hodil v službo, četrti se učil, peti dihal jaz pa bi lahko počela kar me veseli in čas preživljala ob osebah, ki mi pomenijo vse in še več.

Zgodilo se je ponovno ogromno stvari. Mix dogodkov, občutkov, spoznanj …

• rojstni dan je praznoval moj (drugi) najljubši moški.
• končala sem s kampiranjem v rožni … odnesla stvari, pobrisala prah s polic in za spomin dobila položnico z lepo cifro :mad:
• prav tako sem iz rožne prinesla knjigo. darilo. zavito v zelen eko papir, z ročno izdelano pentljo in posvetilom iz srca. knjigo, ki sem jo iskala in izbirala dlje kot izbiram nove čevlje (in to ponavadi reeeeeees traja). darilo, ki je na svojega novega lastnika čakalo skoraj eno leto. brez uspeha. posvetilo je iztrgano (sicer spravljeno med kupom nepotrebne krame, čeprav ne vem zakaj), knjiga pa na polici med Zlobčevim Dvomom, upanjem in ljubeznijo ter Capellovim Okusom po ljubezni. Sam je kriv. Samo sebi se lahko zahvali za tak konec.
• preživela delovni vikend zaradi sejma Turizem in prosti čas, ki se je odvijal na Gospodarskem razstavišču. Vedno bolj ugotavljam, da se v prihodnosti vidim v turizmu, pod nobenim pogojem pa v šoli ob razlaganju razlik med povedkovniki in povedkovimi določili. Že zdaj nestrpno čakam konec februarja, ko bom pet dni preživela v naši bivši skupni prestolnici, kjer bodo letošnji mednarodni dnevi turizma. Marca pa me baje čaka Moskva. Če bom pridna. Iiiiiiiiiii! :) Itak da bom pridna, še k maši grem če bo kaj pomagalo. :)
• danes sem zaključila s tlako na RA – hvalabogu!!!! Upam, da vsaj deset let ne vidim nobenega izpiska odprtih postavk, računa, faktur in bančnih izpiskov, ker bom v nasprotnem primeru dobila ošpice!
• stala sem na smučkah – tekaških. Kot sem predvidevala, prvič in tudi zadnjič. Totalni no go! Jaz in sneg sva lahko samo v kombinaciji divjanja, valjanja, delanja iglujev in vseh ostalih prebivališč, sankanja, drsanja … :)
• nestrpno že odštevam ure do koncerta (21. februar) in glavo razbijam z vprašanjem kako bom v dvorano pretihotapila najljubšega “tehničnega moškega”, brez da bi mi ga varnostniki vzeli in nikoli vrnili. :)
• par dni po koncertu me čaka maturantski ples. Oprava že visi v omari, zaščitena s tremi vrečami, čevlji pa so skoraj v škatli s ključavnico. Pregrešno drage cunjice, zaradi katerih je boljša polovica težko dihala, sicer ne bodo ostale v moji trajni lasti, bom pa vsaj en večer uživala v njih. Do takrat ko bom velika, bogata in imela hišo z bazenom :)

Drugače pa nič novega. :D

~ od C. na januar 30, 2009.